Sicer nas je manj, a zato smo živahni, veseli, polni energije in odličnega zdravja! A vseeno pogrešamo še ostale prijatelje in upamo, da se bomo čimprej videli, se zaigrali ali si vsaj pomahali. Tu pa je še nekaj izjav otrok:
O tem kako je bilo doma:
»Ges san najbole pogrešala prijatelje.«
»Doma je bilo fajn, ka san te lejko malo igrice špilo.«
»Ge san ščela, ka bi cejli čas Lena hodla k meni spat.«
»Samo včasik smo se prejk telefona pogučavali.«
O tem, kaj si želim početi v vrtcu:
»V vrtce bi rada malo barvala, pa se špilala s prijatelji.«
»Ge bi se s prijatelji igral in ka bi se malo hecali.«
»Ge bi pa rada v vrtce s temperami barvala.«
O tem, kaj je sedaj v vrtcu drugače:
»V vrtce je zaj lejko virus, pa moremo meti razdaljo.«
»Vsak ma svoj lonček za barvanje, pa vsak svoj stolček.«
»Nemamo več dežurnih.«
»Vzgojiteljce hrano delijo z rokavicami.«
»Ne smemo se dotikati obraza.«
»Pa ne smemo se med sebof dotikati z licami.«
»Lejko smo dosta vöne.«
»Igrala pa so preleplena, ka ne smemo na njih.«
»Vzgojitelce morajo vse igrače brisate.«
»Ne smemo nika domaou z vrtca nositi, tüde risbice nej.«
»Pa nejso vsi prijatelji nazaj prišli.«
»Pa fejst dosti se moramo roke prate.«